Kako sem postala srečna
Mineva skoraj eno leto, odkar sem si za rojstni dan ˝privoščila˝ prvo terapijo. Spomnim se, da me je mama spraševala kaj bi rada imela, jaz pa nisem imela pojma, ker sem s pomočjo tablet reševala najhujšo krizo v svojem življenju. Nič nisem mogla jesti, spala sem, kolikor so tablete puščale in se borila s svojimi mislimi skoraj vsak trenutek dneva. Priporočilo sem dobila in to od človeka, ki ga verjetno najbolj cenim, spoštujem in občudujem. Če ona nekaj reče, tisto narediš, ker ima vedno prav. Prvih nekaj srečanj se je pokazal rezultat že na tak način, da sem opustila tablete v roku enega meseca. Seveda ne brez napadov panike in omotičnosti, ampak nikoli več jih po januarju nisem vzela. ˝Pesem Kekec si poj, je rekla Petra.˝ ˝Pa kak to misli, da si naj pojem kekca? Pa ni šans, da mi bo to pomagalo˝..pa je..o kako je. Vsaki dan sem si ga pela, vsako vožnjo v službo sem pela Ptičico siničko, tako daleč, da sem si že šla na živce sebi, le moja deklica je uživala. Jaz pa sem postopoma izklapljala. In izklopila eno misel in drugo, vsak dan mi je uspelo vsaj eno misel izklopit. In če rečem eno je to na količino misli, ki so mi rojile po glavi zelo malo. Za me, ki mi to nikoli ni uspevalo pa ogromno. In spala sem, sicer nekaj ur, ampak spala sem. Predelali sva vedno znova cel teden in še danes komaj čakam, na klic, ker vem, da me bo vedno pomirila, vedno nasmejala in vedno rekla ta pravo besedo. Vmes po parih mesecih je priporočila vajo, uh kakšno vajo. ˝Pa kdo bo to delal, to nič ne deluje.˝ In sem jo opustila: ˝tega pa jaz že ne bom počela.˝ In potem je prišlo poletje, poletje, ko imam jaz dopust, poletje, ki me je po navadi sesulo do konca. Tako daleč, da s postelje nisem vstala. Ampak to poletje je bilo krasno. Celo dopust je bil prvič v življenju krasen, osvobajajoč in vse kar bi dopust naj bil. Spet z napotki od Petre, še zadnji dan sva se slišali, kako naj se pripravim za dopust. Sledil je september in panični napadi, misli, vrtoglavica, kot da nisem pri sebi in Petra predlaga še enkrat vajo. Od tistega dne dalje me rešuje vaja vsaki dan, vsaki dan znova, sem očiščena in svobodna. Včasih več, včasih manj in pogovori s Petro. Čakam in odštevam minute do pogovora s Petro. Kako je mogoče, da si sploh srečen, kadarkoli za karkoli samo za nekaj trenutkov? Jaz sedaj sem! Se sproščam, prediham, skačem in delam vse kar mi Petra pove na vsakem srečanju. In se ujamem, da se sproščeno igram z mojo deklico (po 3 letih) in se ujamem, da sem hvaležna za moje življenje in so se spremenili odnosi z mojo družino in najpomembnejše samosvoja sem, ponosna sem na sebe, uživam v odnosih z ljudmi (ki so bili prej tako izčrpajoči) rešujem izpite, tako da vem kakšno bo vprašanje ��, se veliko smejim, predvsem pa živim. Rešujem situacije spontano in vedno se izkaže, da pravilno. So slabi dnevi, so zelo slabi dnevi, ampak o kako je dobro, ko so dobri dnevi, dnevi, ki jih prej nikoli ni bilo, dnevi, ki jih nikoli za res nisem živela, zdaj jih živim, vsaki dan znova!
Hvala Petra, rešila si mi življenje, dobesedno in figurativno!
- V.